»Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel...«

»Spominjam se zelo stare zgodbe, ki jo bom malo predrugačil. Nekoč je bil deček, ki je odkril zaklad. A ta zaklad je bil preveč čudovit za otroške oči, ki ga niso znale doumeti, in za otroške roke, ki ga niso znale držati. Zato je bil otrok otožen.«

»Kljub navdušenju nad projektom me je zaskrbelo, kako tako klasično knjigo z nelinearno zgodbo predstaviti v manj kot uro dolgi plesni igri.«

»Zgodba se nadaljuje v Ljubljani.«

»Popolnoma smo se odpovedali besedilu.«

»Mi smo sprejeli prekmurski knjižni jezik, še vedno imamo stare prekmurske molitvenike, napisane v podolinskem narečju. Razlike niso velike, ta etnična skupnost med Muro in Rabo je enotna.«

»Kraljica Helaena da ga še vedno lahko rodi v tretji sezoni, po zanositvi konec druge sezone. To se mi je zdelo smiselno, zato sem privolil v spremembo.«

»Ampak jaz nočem žabca. Jaz hočem, da se spremeni v princa. To mi je obljubil.«

»Z roko na Bibliji lahko prisežem – nikdar nisem bil nacist.«